Res lepo je biti na dopustu in si ogledovati ob morske gostinske lokale.
Zanimivo je bilo, saj so večina že vsi imeli bioklimatske pergole, in tako naredili prav prijetni ter sproščeni ambient. Tako so bioklimatske pergole povezalo tudi vse lokale, da je pravzaprav zgledalo, kot da je vse eno, dokler nisi stopil bližje, in dejansko opazil, da so blazine na stolih drugačne, in pa mize in stoli, so se tudi razlikovali od lokala do lokala.
Zaradi bioklimatske pergole je bilo prav prijetno, kljub vsej tej vročini, saj je zrak še vedno kolikor toliko krožil, in bilo je lažje dihati na terasi, kot pa če bi imeli tisto zaprto tendo, kjer se zrak samo nabira in še bolj segreva. Z možem sva se odločila, da bova šla na kepico sladoleda. Kot po navadi, si je on izbral čokolado, jaz pa sem izbrala sladoled z okusom jogurta.
Naredila sva en lep sprehod ob morju, kjer so naju obkrožale bioklimatske pergole in palme, v morju pa parkirane jadrnice. Bilo je kar nekaj ljudi, a vseeno ni bila takšna pretirana gužva, kot jo kdaj znajo prikazati po televiziji. Tako sva še dolgo hodila, kljub temu, da sva sladoled že davno pojedla. Na kar sva se znašla na koncu pomola, ter še tam nekaj časa sedela na skalah ter opazovala valove.
Tako sva se počasi obrnila proti smeri, kjer so bile bioklimatske pergole, nakar sva se zmenila, da se bova nazaj grede ustavila še na pijači, pri zadnji pergoli. Tako se je počasi že začelo večeriti, in res lepo je bilo videti, saj so bile nekatere bioklimatske pergole osvetljene. Prav vsaka, je imela svojo barvno svetlobo, za kar pa so se začeli lokali bolje ločevati kot čez dan.
Tudi ob predvajanju glasbe, se je pod vsako pergolo slišala drugačna zvrst glasbe, a kljub temu, so se gostinci med seboj spoštovali, in so vsi vrteli glasbo ravno toliko na glas, da ni katera od njih preveč prevladala.…