3d skeniranje je danes sodoben tehnološki postopek, ki omogoča natančen zajem oblike in dimenzij fizičnih predmetov ter njihovo pretvorbo v digitalni 3D model. Zaradi svoje vsestranskosti se uporablja v številnih panogah, kot so industrija, medicina, arhitektura, avtomobilska industrija in oblikovanje izdelkov.
Razumevanje, kako 3d skeniranje poteka in s čim se izvaja, je ključno za razumevanje njegove vse večje vloge v sodobnem svetu. Postopek skeniranja se začne s pripravo objekta. Predmet mora biti ustrezno postavljen, očiščen in po potrebi matiran, saj lahko bleščeče ali prosojne površine vplivajo na natančnost zajema. Nato sledi dejanski zajem podatkov, pri katerem skener s pomočjo različnih tehnologij meri razdalje in obliko površine objekta ter zbira podatke o njegovi geometriji. Za 3d skeniranje se uporabljajo različne vrste naprav. Med najpogostejšimi so laserski 3D skenerji, ki delujejo tako, da laser projicira svetlobni žarek na površino predmeta, senzorji pa zaznavajo odboj svetlobe. Ta metoda omogoča zelo visoko natančnost in se pogosto uporablja v industriji in inženirstvu. Druga razširjena tehnologija je strukturirana svetloba, pri kateri skener projicira vzorce svetlobe na objekt, kamera pa zaznava popačenje vzorca in na podlagi tega izračuna obliko. V zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni tudi ročni 3D skenerji, ki omogočajo večjo mobilnost in prilagodljivost. Operater skener preprosto vodi okoli objekta, naprava pa sproti zajema podatke. Takšni skenerji so primerni za skeniranje večjih ali težje dostopnih predmetov. Poleg tega obstajajo tudi rešitve, ki omogočajo 3d skeniranje s pomočjo pametnih telefonov ali tablic, kar sicer prinaša nekoliko manjšo natančnost, a večjo dostopnost.
V medicini je ta tehnologija stalna praksa: uporablja se za natančno dokumentiranje anatomskih struktur, načrtovanje operativnih posegov, izdelavo individualiziranih protez in ortoz ter v zobozdravstvu za digitalni odtis. Visoko natančni 3D modeli omogočajo boljšo predoperativno vizualizacijo, hitrejše prilagajanje pripomočkov in učinkovitejše spremljanje poteka zdravljenja.
Po končanem zajemu sledi obdelava podatkov. Zbrani podatki se pretvorijo v točkovni oblak ali mrežo, ki se nato digitalno obdela, očisti in po potrebi popravi. Končni rezultat je natančen 3D model, ki ga je mogoče uporabiti za nadaljnje oblikovanje, analize, simulacije ali 3D tisk. 3d skeniranje tako predstavlja most med fizičnim in digitalnim svetom.